Avtomatika odtajanja z vročim plinom:
Tako postane industrijski razvlažilnik zraka pravi sušilnik stavb
Industrijski razvlažilniki zraka morajo biti zmogljivi. V grobih okoljih uporabe in pogostih menjavah kraja so potrebni robustno kovinsko ohišje, stabilna kolesa ali koleščka in celovita solidna izvedba. Tukaj se industrijski razvlažilniki zraka, večinoma dobavljivi na trgu, zgolj po zunanjosti ne razlikujejo od sušilnika stavb. Vendar, ali je mogoče zato vsak industrijski razvlažilnik zraka samodejno uporabiti tudi kot sušilnik stavb?
Brez avtomatika odtajanja z vročim zrakom ni primernega sušenja stavb
Vsi industrijski razvlažilniki zraka so praviloma sušilniki kondenzata, torej vplivajo na kondenzacijo vlage v zraku, da bi lahko ta kondenzator zbirali in odvajali. Na ta način se iz zraka neprekinjeno odvzema vlaga in zrak postane bolj suh.
Da lahko vlaga kondenzira iz vsesanega zraka, je treba temperaturo znižati pod rosišče. To se zgodi na uparjalniku sušilnika, ki se s pretokom hladilnega sredstva z znižanim tlakom zelo močno ohladi.
Brez tehničnih protiukrepov pa ima ta postopek ohlajevanja usodno pomanjkljivost: uparjalnik začne pri temperaturah od 16 °C do 17 °C ledeneti in napredujoče nastajanje ledu ne bi nazadnje privedlo samo do nenehnega pojemanja zmogljivosti, ampak do celotnega izpada celotnega sistema.
Zaradi tega je vsak sušilnik kondenzata opremljen s pripravo za redno odtajanje uparjalnika – avtomatiko odtajanja, in tukaj je tudi odločilna razlika med industrijskimi razvlažilniki zraka in sušilniki stavb.
Ker piše sušilnik stavb,
še zdaleč ni noben noter
Pri običajnih industrijskih razvlažilnikih odtajanje večinoma poteka elektronsko, krmiljeno s časom ali senzorjem, s kroženjem zraka, zato je pogosto imenovano tudi elektronsko odtajanje: Kompresor se v načinu odtajanja izklopi, medtem ko ventilator večinoma deluje naprej in uparjalnik za odtajanje ledu napaja z odpadno toploto kompresorja. Ta postopek je zanesljiv in deluje v ogrevanih okoljih nad pribl. 15 °C praviloma zelo dobro.
Če pa take sušilnike uporabljate v hladnejših okoljih – pod 15 °C, je tudi rosišče občutno nižje, kar ima glede na postopek za posledico močnejše nastajanje ledu na uparjalniku, ki ga je treba potem pri napravah za odtajanje obtočnega zraka zaradi daljšega trajanja odtajanja praktično odtajati neprekinjeno. Redno razvlaževanje pri takih napravah potem skoraj ne more več potekati! In na srednjeevropskih gradbiščih praviloma več kot 200 dni, predvsem v nočnih urah, prevladujejo temperature pod –15 °C.
Zato so sušilnik stavb opremljeni s popolnoma drugim sistemom odtajanja – odtajanjem z vročim plinom v obvodnem sistemu. Tukaj se aktivno vroč plin krogotok hladilnega sredstva izkoristi za hitro in učinkovito odtajanje. Pri začeti zaledenitvi se samodejno vklopi poseben ventil, spelje vroč plin do uparjalnika in se po njegovem odtajanju ponovno zapre za nadaljevanje rednega krogotoka hladilnega sredstva za sušenje.
V primerjavi z odtajanjem obtočnega zraka omogoča avtomatika odtajanja z vročim plinom občutno krajše faze odtajanja, kar je pogoj za učinkovito razvlaževanje zraka v nizkotemperaturnih območjih, kot so neogrevani prostori. Nazadnje poteka dejansko razvlaževanje zraka v v fazah neodtajanja sušilnih naprav!